Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja s pravom EU in primerjalnopravno prakso
Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. list RS, št. 24/2003) predstavlja konkretizacijo ustavne določbe, ki vsakomur zagotavlja, da lahko pridobi informacijo javnega značaja. To pravico Ustava RS opredeljuje v 39. členu kot eno temeljnih človekovih pravic in svoboščin.
Uveljavitev Zakona o dostopu do informacij javnega značaja v Slovenijo prinaša novo, vse pomembnejšo razsežnost demokracije. Zakon namreč omogoča zainteresiranim osebam (državljanom, tujcem ali pravnim osebam), da na svojo zahtevo dobijo katerokoli informacijo javnega značaja, in to brezplačno. Informacije lahko subjekti pridobijo od državnih organov, organov lokalnih skupnosti, javnih agencij, javnih skladov in drugih oseb javnega prava, nosilcev javnih pooblastil in izvajalcev javnih služb. Zakon torej omogoča uresničevanje ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja v praksi. Z uresničevanjem te pravice lahko državljani nadzirajo delo državnih organov, kar je eden od temeljev demokracije. Pravica dostopa do informacij javnega značaja pa je bistvenega pomena tudi za razvoj t.i. participativne demokracije, katere osnovna ideja je, da lahko procesu odločanja organov javne uprave zagotovimo večjo demokratičnost tako, da ga odpremo javnosti. Da lahko javnost enakopravno sodeluje v procesih odločanja ji mora pravo podeliti instrumente, ki ji omogočajo, da je enakopraven sogovornik drugih interesnih skupin. Zato je pravica dostopa do informacij javnega značaja eden ključnih instrumentov participativne demokracije.
Obenem želi zakon javnosti olajšati seznanjanje z informacijami. V ta namen zakon organom predpisuje obvezno posredovanja posameznih kategorij informacij javnega značaja v svetovni splet ter vrsto drugih obveznosti (oblikovanje kataloga informacij javnega značaja, imenovanje odgovorne osebe za posredovanje informacij, itd).
Zakon je v Sloveniji novost in pri njegovem izvajanju v praksi se že pojavlja vrsta vprašanj. Zato je Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani izdal prvi:
“Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja s pravom EU in primerjalnopravno prakso”.
Komentar vsebuje koristne napotke organom (zavezancem), ki jim zakon nalaga vrsto obveznosti (na primer oblikovanje Kataloga informacij javnega značaja, posredovanje informacij v splet, itd). Največ pozornosti pa seveda namenja bistveni zavezi organov, to je odločanju o posameznih zahtevah za posredovanje informacij javnega značaja.
Komentar je namenjen odgovornim in drugim zaposlenim v:
- državnih organih (Vlada Republike Slovenije, ministrstva, upravne enote; sodišča, državna tožilstva in državno pravobranilstvo; Državni zbor in Državni svet; Računsko sodišče; Ustavno sodišče RS, itd.),
- občinskih organih (občinski in mestni sveti, župani ter občinske in mestne uprave),
- drugih osebah javnega prava (javne agencije, skladi, itd.),
- izvajalcih (gospodarskih in negospodarskih) javnih služb (komunalna podjetja, koncesionarji, podjetja za distribucijo električne energije, šole, zdravstveni domovi, lekarne, zdravniki koncesionarji, itd.),
- nosilcih javnih pooblastil (Odvetniška zbornica, Notarska zbornica, Gospodarska zbornica. itd.).
Seveda je komentar izredno koristen tudi za širšo javnost: za nevladne organizacije, novinarje, pravne osebe in posameznike. Komentar je torej zagotovo izrednega pomena tudi za tiste, ki jim je zakon pravzaprav namenjen. Služil pa bo tudi študentom kot študijski pripomoček.
Knjiga zajema uvodni del, v katerem so predstavljena ustavna izhodišča ter primerjalnopravna praksa, ter komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja po posameznih členih. Vsebuje tudi določbe obeh podzakonskih predpisov, ki ju je izdala Vlada na podlagi omenjenega zakona, ter določbe prava EU, ki se nanašajo na informacije javnega značaja.
Knjigo so pripravili priznani strokovnjaki na področju informacij javnega značaja, pri čemer so nekateri med njimi neposredno sodelovali pri oblikovanju zakona ter podzakonskih aktov.
NAROČILO:
Knjigo komentar Zakona o varstvu okolja lahko naročite na Inštitutu za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani (kontaktna oseba je gospa Polona Kržan: 01 42 03 170; e-mail: polona.krzan@iju.si).
